Praznik (praznik): zgodovina, tradicije, ljudska znamenja

2024 Avtor: Priscilla Miln | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2024-02-18 10:56

Usečenje glave preroka Janeza Ruska pravoslavna cerkev praznuje 11. septembra. V ljudstvu se ta dan imenuje Golovosek. Praznik je eden največjih v pravoslavju. Na ta dan je treba upoštevati strog enodnevni post. Ljudje so verjeli, da se je ob prihodu Golovoška začela jesen, zato vsi pravoslavci na ta praznik niso delali zaradi zdravja svojih bližnjih in živine. Tudi na ta dan ljudje niso hodili v gozd, verjeli so, da tam iščejo svoje domove kače in zli duhovi. Kakšen dan je to, da vidimo.

Dan obglavljanja sv. Janeza

Odsekovanje glave (glavar) velja za enega najbolj nevarnih in groznih datumov, zato so se ljudje zelo bali orati zemljo, sejati, iti na dolgo pot in tudi praznovati kakršna koli praznovanja. Na ta dan je bilo prepovedano jesti vse, kar bi spominjalo na glavo, meč, kri, odsek. Na mizo je bilo nemogoče postaviti okrogle krožnike, jedi. To je posledica dejstva, dana krožniku je bila glava predhodnika dana Herodu. Ljudje si niso upali jesti sadja in zelenjave okrogle oblike (krompir, zelje, repa, čebula, jabolka itd.). Ob tem prazniku je tudi rezanje strogo prepovedano. Veljalo je, da srpa, noža, sekire, kose ni mogoče dvigniti. Kakšna je zgodba Golovoškovega praznika, ugotovimo!

Zgodovina

Torej, vse se je začelo z dejstvom, da je imel galilejski vladar Herod ženo. Bila je hči arabskega kralja Arethe. Toda kmalu jo je Herod izdal in odšel k drugi ženski po imenu Herodiada. Kraljica se mu je z vsem srcem želela maščevati. Herodiada je bila žena Herodovega krvnega brata. Janez je opazoval to začarano razmerje in nanj večkrat opozoril vladarja. Herod ni hotel poslušati, a si ga ni upal za to kaznovati, saj so Janeza cenili in spoštovali vsi ljudje.

Na Herodov rojstni dan je bila bogata pogostitev, na kateri je skupaj z gosti plesala mlada deklica Salome. Bila je hči njegove priležnice Herodiade. Herodu je bila Salome tako všeč, da ji je naročil, naj prosi, kar hoče. Deklica je prosila mamo za nasvet. Herodiada je hčerki naročila, naj prosi za glavo sv. Janeza na krožniku. Ko je to izvedel, se je Herod razburil, ker se je zelo bal božje jeze. Toda obljuba je obljuba. Kasneje so prošnji ugodili, preroku so odsekli glavo in ga pripeljali k Salomi na krožniku.

Kot legenda pravi, je glava še naprej grajala vladarja in njegovo priležnico za njuno povezanost. Za to jo je Herodiada vzela, ji z iglo prebodla jezik in jo zakopala v zemljo. kraljeva ženavse to je videla gospodinja in na skrivaj izkopala Svetnikovo glavo. Joana (tako je bilo ime gospodinjevi ženi) ga je dala v posodo in zakopala na Oljski gori nedaleč od Herodovega posestva. Telo svetega Krstnika so pokopali njegovi učenci.

kazen

Čez nekaj časa je božja kazen padla na vse zlikovce. Salome je med potovanjem ob reki Sikoris padla skozi led. Ledena plošča ji je odrezala glavo, trupla pa nikoli niso našli. Glavo Salome so prinesli k Herodiadi in Herodu na enak način, kot je bilo nekoč storjeno z Janezom. Herod je doživel poraz, ko je Aretha (arabski kralj) premaknila svoje čete proti njemu. Po tem sta bila Herod in Herodiada izgnana v Španijo, kjer sta umrla v revščini in sramu.

Po dolgih letih je Janezova glava med gradnjo cerkve odšla k plemiču Inokentiju. Za svetišče je izvedel, ker so iz njega nenehno prihajala znamenja in čudeži. Innocent se je pred smrtjo bal, da bo svetišče ukradeno, in ga je skril na istem mestu.

Čez nekaj časa je Janez prišel v sanjah do dveh novincev v jeruzalemski cerkvi in pokazal na grobišče svoje glave. Izkopali so svetišče, ga dali v vrečo in odšli domov. Na poti so srečali lončarja, ki se je strinjal, da bo nosil dragoceno breme. Ponoči je Janez prišel k njemu v sanjah in ga prosil, naj pobegne od novincev skupaj s svetiščem.

V lončarski družini se je glava prenašala iz roda v rod in na koncu prišla v roke okrutnemu in moči željnemu Evstatiju. Uporabil je moč iz glave in prevaral številne nedolžne ljudiljudi. Čez nekaj časa so se njegove laži razkrile vsem in Evstatij je v sramoti in ponižanju pobegnil iz mesta ter zakopal glavo v jamo. Res je upal, da jo bo čez nekaj časa spet lahko vzel. Toda to se ni zgodilo, Gospod je zaščitil svetišče. Tam so se naselili pobožni puščavniki in na tem mestu ustvarili samostan. Leta 452 je Janez v sanjah prišel k služabniku samostana Marcelu in pokazal na grobišče glave. Svetišče je bilo prestavljeno v Emeso, nato v Carigrad. Tako je Ivan Golovošek prišel k pravoslavnim.

Dan druge in tretje pridobitve glave

Praznik druge pridobitve Janezove glave v pravoslavni cerkvi praznujemo 24. februarja. Tretjič je svetišče pridobil patriarh Ignacij, ki je glavo prenesel v cerkev. Trenutno se del svetišča hrani v Rimu, drugi pa v Franciji. Tretja pridobitev se praznuje po julijanskem koledarju 25. maja, ta dan je tudi post.

Veseli prazniki. Tradicije in ljudska znamenja

Ljudje pravijo, da na ta dan ne moreš ničesar rezati, sicer bo tekla škrlatna kri, zato je Golovosek praznik, na katerega niso kuhali boršča in ga poleg tega niso jedli, bil je velik greh za kmete. Dovoljeno je bilo jesti vse pusto ali jesti ničesar. Kruha ni bilo mogoče rezati, samo zdrobiti.

Lovec na glave je vključen v glavne praznike in običaje ukrajinskega ljudstva, najpogosteje ga imenujejo Ivan Postni. Plesati ali peti je bilo nemogoče, saj je bil ravno po zabavi sklenjen dogovorobglavje svetega Janeza. Vsi, ki so želeli, so morali v cerkev in moliti za svoje zdravje.

Na predvečer praznika so po ljudskem izročilu kmetje izdelali glineno lutko brez glave. Zvečer, na dan Golovoška, sta dve deklici vzeli strašilo in ga odnesli do reke. Po tem naj bi vsi zbrani žalovali za njim, kot da bi bili lastnega pokojnika. Po tem so lutko vzeli in vrgli v reko. Predstavljal je Janeza Krstnika.

Na ta dan je bilo običajno razdeljevati hrano revnim, revnim in potepuškim.

Tudi Golovosek je praznik, na katerega so se kmetje spominjali umrlih v vojni in molili za vojake, saj so verjeli, da je njihova smrt zelo podobna nepravičnemu odhodu preroka.

znaki

Ljudje so rekli, da bo otrok, rojen na ta praznik, nesrečen vse življenje.

Verjeli so, da če se človek na ta dan poškoduje, se rana nikoli ne zaceli.

Beloruska verovanja pravijo, da pike na luni pomenijo Janezovo glavo.

Pripadnicam lepšega spola tisti dan ni bilo dovoljeno jesti.

Za moške

Holvosek - praznik, na katerem je bilo moškim prepovedano britje in striženje. Prav tako je bilo nezaželeno, da bi se tisti dan pogledali v ogledalo, vzeli za glavo in se dotikali zaobljenih predmetov.

Upoštevajte vse tradicije in znamenja na praznik Janezovega odseka glave in Gospod vas bo zagotovo zaščitil.